NA OBISKU cover art

NA OBISKU

NA OBISKU

Written by: Združenje L&L
Listen for free

About this listen

 NA OBISKU je serija podkastov v produkciji Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo, L&L. Zainteresiranim javnostim skozi sproščen pogovor predstavljamo zanimive posameznike - bolnike, zdravnike, medicinske sestre in ostale strokovnjake in partnerje ter njihova atraktivna medicinska in raziskovalna področja.e.g. Združenje L&L 2022 Hygiene & Healthy Living Physical Illness & Disease
Episodes
  • NA OBISKU – OBVLADOVANJE BOLEČINE PRI HEMATOLOŠKO-ONKOLOŠKIH BOLNIKIH

    NA OBISKU – OBVLADOVANJE BOLEČINE PRI HEMATOLOŠKO-ONKOLOŠKIH BOLNIKIH
    Oct 16 2023
    34. epizodo podkasta Na obisku smo posneli na simpoziju Briški izzivi 2023 Obvladovanje bolečine pri hematološko – onkoloških bolnikih v ambulantah osebnih zdravnikov in specialistov. Strokovno srečanje sta ob svetovnem dnevu limfoma, 21. septembra 2023, organizirala Goriško zdravniško društvo in Društvo za boj proti raku in drugim kroničnim boleznim ko-RAK.si. Udeležilo se ga je več kot sto zdravstvenih delavcev, s predstavitvijo svojih publikacij in podpornih programov za bolnike z limfomom in levkemijo smo na strokovnem dogodku sodelovali tudi predstavniki organizacij bolnikov iz Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo.Vodja Oddelka za zdravljenje bolečine UKC Ljubljana prim. Gorazd Požlep, dr. med., spec. anesteziolog, je pojasnil, da je bolečina neprijetna čutna in čustvena izkušnja. S kronično bolečino živi vsak peti prebivalec Evropske unije. Stroški kronične bolečine v EU naj bi znašali med 2-3% bruto domačega proizvoda oz. v letu 2016 kar 441 milijard evrov, kajti kronična bolečina je eden glavnih vzrokov za onesposobljenost in invalidsko upokojevanje. Pri onkološki bolečini, ki je navadno zelo močna, gre običajno za akutno bolečino, ki lahko sicer postane tudi kronična. Akutno bolečino lahko relativno dobro obvladujejo, pojasni dr. Požlep, saj imajo za obvladovanje onkološke bolečine na voljo več možnosti. Najpogosteje uporabljajo opioide, vendar ker gre pri onkološki bolečini največkrat za kombinirano bolečino, lahko dodajo zdravila, ki so značilna za obvladovanje nevropatske bolečine, kot so antidepresivi in antiepileptiki. Včasih pa v upanju, da bodo pri obvladovanju onkološke bolečine dosegli sinergijski učinek, dodajajo tudi nesteroidne antirevmatike, paracetamol ali metamizol, poudari prim. dr. Požlep. Za onkološko bolečino je značilno, da se spreminja po intenziteti, kakovosti in času trajanja in se slabša z napredovanjem bolezni. Da bi preprečili, da onkološka bolečina postane kronična, jo je treba zdraviti, sicer postane bolezen sama po sebi. Med vsemi oblikami kronične bolečine je le 2% maligne, a kronična bolečina potrebuje interdisciplinarno obravnavo. Ta naj vključuje individualno prilagoditev terapije z zdravili, telesno vadbo, psihološko obravnavo, tehnike samopomoči in sproščanja, prilagajanje bolnikovih vsakodnevnih aktivnosti in načrtovanje prihodnosti.Doc. dr. Jasna But Hadžič, dr. med., spec. onkologije z radioterapijo z Onkološkega inštituta Ljubljana, je na simpoziju predstavila uspešnost podpornega zdravljenja onkološke bolečine z radioterapijo. Ta metoda zdravljenja bolečine je primerna za bolnike, pri katerih bolečine ni bilo mogoče obvladati z zdravili ali je potrebno ta zmanjšati in pri katerih je pričakovano preživetje daljše od štirih tednov. Na učinek je treba nekaj tednov počakati, je pa protibolečinsko obsevanje zelo učinkovito, varno in poceni.Na simpoziju so predstavili tudi kirurško lajšanje bolečine v primerih nekaterih simptomov diseminiranega plazmocitoma in zasevkov v kosteh ter komplementarne metode lajšanja bolečine z akupunkturo in homeopatijo, ki sta po mnenju vodje Oddelka za zdravljenje bolečine UKC Ljubljana prim. Gorazda Požlepa v našem kulturnem prostoru premalo uporabljeni. Ob zaključku simpozija je soorganizatorka srečanja prim. Nataša Fikfak, dr. med., spec. interne medicine in hematologije iz Splošne bolnišnice “Franca Derganca” NG, poudarila, da je bolečino potrebno zdraviti: »Nikakor ne morem sprejeti dejstva, da je treba bolečino sprejeti in jo trpeti, saj trpimo dovolj že zaradi same hematološko- onkološke bolezni«.Vabljeni k poslušanju!
    Show More Show Less
    18 mins
  • NA OBISKU: SEPTEMBER - MESEC KRVNIH BOLEZNI 2023

    NA OBISKU: SEPTEMBER - MESEC KRVNIH BOLEZNI 2023
    Sep 8 2023
    Krvne bolezni močno obremenjujejo bolnike, njihove bližnje in celotno družbo, saj ima kar 82 odstotkov bolnikov s krvnim rakom simptome, ki jih ovirajo v vsakodnevnem življenju. Leta 2019 je krvni rak v Evropi povzročil 154.000 smrti, skupni stroški vseh bolezni krvi in krvnih rakov v Evropi pa so ocenjeni na 23 milijard evrov letno. Septembra tako vsako leto obeležujemo mesec krvnih bolezni, v katerem zgoščeno ozaveščamo o pomenu zgodnjega odkrivanja in zdravljenja teh bolezni.Tokratno epizodo podkasta namenjamo prepoznavanju in zdravljenju krvnih bolezni, ter številnim dejavnostim, ki jih izvajata obe organizaciji zagovornikov bolnikov s krvnimi raki in krvnimi boleznimi - Slovensko združenje bolnikov z limfomom in levkemijo, L&L in Društvo bolnikov s krvnimi boleznimi, ki pred začetkom meseca ozaveščanja o krvnih boleznih zdaj že tradicionalno skupaj pripravita informativni dogodek za zainteresirane javnosti in medije. Tudi letos ni bilo drugače.O pravočasnem odkrivanju zelo splošnih in zato pogosto pozno prepoznanih simptomov in znakov krvnih bolezni ter pomenu pravočasnega obiska pri zdravniku, smo se pogovarjali z Urško Rugelj z Oddelka za zdravljenje limfomov na Onkološkem inštitutu Ljubljana.V veliko in raznovrstno skupino krvnih rakov se poleg bolj znanih limfomov in levkemij prišteva tudi diseminirani plazmocitom, za katerim je pred 12 leti zbolela takrat komaj 39 letna Jožica Preskar Filipčič, predsednica Društva bolnikov s krvnimi boleznimi, ki v podkastu med drugim predstavi svojo izkušnjo spoprijemanja z diseminiranim plazmocitomom. Za odkrivanje krvnih rakov in krvnih bolezni širše je nujna ustrezna laboratorijska diagnostika, pojasnjuje prof. dr. Helena Podgornik, vodja Specializiranega hematološkega laboratorija Kliničnega oddelka za hematologijo UKC Ljubljana, Slovenija ima pri zdravljenju krvnih bolezni sicer veliko prednost, kajti zdravila, ki so v Evropski uniji odobrena s strani Evropske agencije za zdravila, v slabega pol leta od odobritve navadno lahko prejmejo tudi bolniki v Sloveniji in sicer na stroške ZZZS, pripoveduje predstojnik Kliničnega oddelka za hematologijo UKC Ljubljana prof. dr. Samo Zver.Toda, čeprav je dostopnost do zdravil pri nas na srečo ustrezno urejena, pa tega ni mogoče trditi za dostopnost do specialistov hematologov, ki jih kronično primanjkuje predvsem v regijskih bolnišnicah. Kristina Modic, izvršna direktorica Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo, L&L zato v podkastu poziva k skupnemu prizadevanju za trajnejše rešitve, ki bodo bolnikom zagotavljala nesporno varno in enako dostopno zdravstveno obravnavo ne glede na predel države, v katerem se zdravijo. Za učinkovito zdravljenje hematološko - onkoloških bolezni je po mnenju skladatelja in glasbenika ter člana Združenja L&L Draga Ivanuše izjemno pomembno partnerstvo med bolnikom in zdravstvenimi delavci. Današnji podkast pa zaključujemo s prelepim sporočilom, ki nam ga je na dogodku pred Mesecem krvnih bolezni 2023 namenila humanitarka Anita Ogulin iz Zveze prijateljev mladine Moste- Polje.V septembru se bodo sicer zvrstili številni zanimivi dogodki, s katerimi obe organizaciji bolnikov javnost ozaveščata o pomenu zgodnje prepoznave in zdravljenja krvnih bolezni. Naj posebej opozorimo na dobrodelni projekt »KOLESARIMO ZA TISTE, KI NE ZMOREJO«, s katerim Slovensko združenje bolnikov z limfomom in levkemijo, L&L, zbira sredstva za nakup sobnih koles, s katerimi želi opremiti šest sob Oddelka za hematologijo in hematološko onkologijo ter Oddelka za onkologijo UKC Maribor. Tudi vi lahko podprete nakup sobnih koles s SMS donacijo ZDRAV10 ali ZDRAV5 na 1919. Več o dobrodelnem projektu in morebitni donaciji s kreditno kartico ali nakazilom na TRR najdete na spletni strani www.limfom-levkemija.org.
    Show More Show Less
    30 mins
  • NA OBISKU PRI PROF. DR. HELENI PODGORNIK

    NA OBISKU PRI PROF. DR. HELENI PODGORNIK
    Jun 29 2023
    Izr. prof. dr. Helena Podgornik je diplomirala na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, kjer je tudi magistrirala in doktorirala. Kasneje je s področja medicinske biokemije in laboratorijske medicinske genetike še specializirala. Na Kliničnem oddelku za hematologijo v UKC Ljubljana je zaposlena že dve desetletji, od leta 2008 vodi Specializirani hematološki laboratorij. Raziskovalno in pedagoško se dr. Podgornik ukvarja s področjem hematoonkologije in laboratorijske diagnostike v hematologiji. Svojo poklicno pot je začela v biotehnologiji. Po desetih letih je sprejela drzno odločitev in akademske vode zamenjala s hematoonkologijo, česar nikoli ni obžalovala. Nasprotno, po vseh teh letih meni, da jo je življenje kot Alkimista, po vijugastih poteh vodilo k preučevanju kromosomov, kar je bila tudi njena izvorna mladostniška želja. To ji še danes predstavlja velik izziv in nenehno učenje, saj se razvoj ravno na področju genetike odvija s silovito hitrostjo. Prof. dr. Samo Zver je pred časom zapisal, da njen laboratorij velja za »srce in možgane sodobne hematološke klinike«. Dr. Podgornik to pripisuje tesni povezavi laboratorija in kliničnega dela v hematologiji, ki je ravno na področju medicine najmočnejša. Pa tudi visoki strokovni usposobljenosti 30 sodelavcev laboratorija, ki poleg laboratorijskega opravljajo tudi znanstvenoraziskovalno in pedagoško delo v terciarni ustanovi, kakršna je UKC Ljubljana. Glede »srca« pa meni, da je laboratorijsko delo tisti del zdravstva, ki je nevidno in vendar ključno, da procesi v hematologiji lahko delujejo, saj za prav vsako epruveto, ki prispe v njihov laboratorij, stoji človek. Zato se zaposleni zavedajo, da je vsaka posamezna preiskava namenjena dobrobiti bolnika, ki ima običajno težko zgodbo in ekipa Specializiranega hematološkega laboratorija svoje delo zares opravlja s srcem, pripoveduje dr. Podgornik. Čeprav je laboratorijska diagnostika precizno, večstopenjsko in objektivno delo, je šesti čut strokovnjaka še kako pomemben, saj ga prav ta nemalokrat vodi, da neke okoliščine ponovno preveri, presodi in ovrednoti, poudarja dr. Podgornik. In še, da laboratorijski izsledki niso pomembni zgolj za celovito opredelitev bolezni, temveč v sodobni hematologiji napovedujejo potek bolezni in zdravnika usmerjajo k izbiri najučinkovitejšega pristopa zdravljenja za posameznega bolnika ter omogočajo natančno spremljanje bolnika v procesu zdravljenja in po njem. Kljub temu, da večina zaposlenih v laboratoriju bolnikov ne srečuje, jih skozi delo spremljajo mesece in leta in njihove zgodbe nemalokrat doživljajo tudi na zelo osebni ravni. Navdušuje jo izjemen napredek v hematoonkologiji, ki omogoča boljše vpogled in razumevanje bolezni, njeno celovitejšo opredelitev, posledično pa posamezniku prilagojeno zdravljenje, izbrano glede na specifične lastnosti njegove bolezni. Obstoj vedno več sodobnih in slovenskim bolnikom dostopnih zdravil ter razvoj učinkovitejših terapevtskih pristopov jo navdajata z optimizmom. Hkrati pa ta napredek od strokovnjakov laboratorijske diagnostike v hematologiji terja tudi stalno spremljanje novosti in nenehno učenje.Pred letom dni se je Specializirani hematološki laboratorij po letih prizadevanj za ustrezne prostore končno preselil v prostore DTS - Diagnostično terapevtske službe, kar zaposlenim omogoča hitrejše in kakovostnejše izvajanje tudi najbolj zahtevnih preiskav ter povečanje raziskovalne dejavnosti, brez katere v hematologiji in medicini nasploh ni napredka. Voditi Specializirani hematološki laboratorij Klinike za hematologijo UKC Ljubljana pa za vrhunsko strokovnjakinjo ni najpomembnejša vloga, ki jo opravlja v življenju. Ena je zanjo vendarle pomembnejša. Katera, izveste v podkastu. Vabljeni k poslušanju.
    Show More Show Less
    43 mins
No reviews yet